Praznujte z nami in Doroteo na prvi letošnji jeenski dan!

Dorotea Senica - flavta

Maja Mancini Senica - klavir

Petek, 23. septembra 2016 ob 20. uri

Decembra leta 1989 je nastala ideja o fundaciji, ki bi zagotavljala neodvisno financiranje "Projekta Gallus", 15. februarja 1990 pa je bil kot projekt Agencije Gallus formalno ustanovljen Gallusov sklad, ki je sedem let kasneje postal samostojna fundacija Ustanova Gallus.

Donacije za mlade glasbene talente Ustanove Gallus

Spoštovani donatorji!

V imenu varovancev Ustanove Gallus in vseh, ki kakorkoli delujemo v njenem okviru, se vam zahvaljujemo za vašo naklonjenost, ki ste jo izkazali v lanskem letu s svojimi donacijami. Vaš prispevek je zanesljiva naložba v prihodnost mladih glasbenih talentov in našemu skupnemu veselju in zadovoljstvu ob njihovih uspehih.

Vsi, ki bi radi nakazali donacijo na račun Ustanove Gallus, lahko to storite še danes:

Račun: SI56 0201 1001 6061 274 pri NLB Ljubljana

Naslov: Ustanova Gallus, Vojkova 1, 1000 Ljubljana

Skladatelj Jakob Gallus Carniolus (1550-1591)

Jakob Petelin Gallus se je rodil 25. julija 1550 v Ribnici na Kranjskem. Če se vprašamo, kje je Gallus dobil prvo glasbeno izobrazbo in versko vzgojo, se nam vsiljuje misel na cistercijanski samostan Stična. Dokazano je, da je v Stični obstajala šola, kjer niso poučevali le osnovnih znanosti, ampak tudi glasbo. Poleg tega imamo nekaj namigov iz Gallusovih predgovorov, ki bi kazali na Stično. V predgovoru k prvi knjigi maš pravi, da se je že od mladosti posvetil glasbi in to ne zaradi dobička. V predgovoru k tretji knjigi motetov pa piše: »Glasbe sem se učil, jo vase vsrkaval, da ne rečem sesal, že kot otrok, gojim jo kot dozorel mož, njo bom, če mi bo dano življenje, krasil še kot starček; ne živ ne mrtev se ji ne bom izneveril.« Če je bil v kakšnem samostanu na Kranjskem, potem pride v poštev samo Stična.

Druga postaja na Gallusovi poti je bil zagotovo Melk. Od tam ga je pot vodila v Zabrdovice. Koliko časa je Gallus bil v Zabrdovicah, ne vemo. lz nekaterih podatkov bi smeli sklepati, da je bil najmanj tri leta. Torej od srede sedemdesetih let. Zelo verjetno je Gallus nastopil svojo naslednjo službo v Omoloucu proti koncu leta 1579, kjer je pet let deloval kot kapelnik. Iz Olomouca je odšel v Prago, kjer je hotel sam nadzorovati tisk svojih skladb. Kakšno službo je imel Gallus v Pragi, zvemo iz zapuščinskega zapisnika. Bil je kantor v cerkvi sv. Janeza na Bregu, ki je danes ni več, kakor tudi ne pokopališča ob njej, na katerem je bil verjetno skladatelj pokopan. Praga je bila njegova zadnja postaja. Umrl je od same izčrpanosti. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je izgorel za glasbo. Večkrat omenja, da je delal ponoči in da je vse svoje imetje vložil v tisk skladb. Verjetno je za Orlandom di Lassom eden najbolj plodovitih skladateljev.

Jakob Gallus je bil imeniten glasbenik, to dokazujejo njegove skladbe, bil je plodovit skladatelj, to dokazujejo njegove številne skladbe, bil je pa tudi izredno spreten urednik, to dokazujejo njegove zbirke. Potrudil se je, da so izšle v tisku skoraj vse njegove skladbe, tako da je komaj katera ostala v rokopisu oziroma v prepisu.
Že leta 1580, ko mu je bilo 30 let, je Gallus že izdal štiri zvezke skladb s skupnim naslovom SELECTIORES QVAEDAM MISSAE. Kmalu po prihodu v Prago, je Gallus izdal prvo knjigo svojega največjega dela Opus musicum. Skupaj je Gallus napisal 374 motetov.

Na prigovarjanje prijateljev je šele dve leti pred smrtjo izdal prvo od treh knjig madrigalov. Prva knjiga madrigalov je izšla leta 1589, druga in tretja pa leto pozneje. Vseh Gallusovih madrigalov je natanko 100.
Jakob Gallus je umrl 18. julija 1591 v Pragi. Ko je umrl Iacóbus Gallus, so njegovi prijatelji izdali osmrtnico, ki je imela naslov:
IN TVMVLVM IACOBI HANDELII CARNIOLI INSIGNIS MVSICAE PRACTICAE ARTIFICIS QVI PRAGAE III. [POST] IDVS IVLII PIE IN CHRISTO OBDORMIVIT ANNO M. D. XC. I. PRAGAE. IN OFFICINA TYPOGRAPHICA GEOROGII NIGRINI.

Kar bi se v prevodu glasilo: »Na grob Jakoba Handla Kranjca, slavnega umetnika praktične glasbe, ki je pobožno zaspal v Kristusu v Pragi, 18. julija leta 1591. V Pragi. Iz tiskarske delavnice Jurija Nigrina.«

Vir: Župnija Stična, http://www.sticna.si/?viewPage=75

GALLUSOV ODHOD IZ OŽJE DOMOVINE

Mnenja, ki so bila doslej izrečena in zapisana glede tega, kdaj in zakaj je Gallus odšel iz ožje domovine, so različna. Razlog naj bi bil po tolmačenju piscev ta, da se Gallus ni uklonil protestantom in ni hotel sprejeti nove vere.

Bolj verjetna je misel, da je Gallus odšel oziroma da je odšel tudi in predvsem zaradi razmer, ki so tedaj vladale v njegovi rodni deželi in niso bile spodbudne za razvoj in rast kulture in posameznikov, katerih prizadevanja so se usmerjala v to področje.

Nasprotja med socialnimi razredi, pritisk fevdalcev in cerkve na kmečki stan, turški vpadi, kmečki upori, vse to je temeljito rahljalo in razrahljalo družbeno stabilnost, manjšalo ekonomsko moč nosilcev kulturnega življenja in omejevalo možnost za kulturni razcvet.

Razen tega se je v sredini in v drugi polovici tega stoletja na slovenskem širila reformacija, ki je povzročila verske boje in s tem še povečala splošno labilnost.

Da bi onemogočila sleherni dotok vplivov iz katoliških dežel, je zavirala tudi širjenje renesančne umetnosti, ki je ni mogla v celoti preprečiti in zato pozneje, ko se je čutila trdnejšo, tudi ni bila več tako zelo občutljiva.

(Vir: D.Cvetko: Jacobus Gallus Carniolus, Slovenska matica, 1965)

Agencija Gallus J. Carniolus je v petindvajsetem letu svojega delovanja. 15. februarja 1990 je bil namreč dan, ko se je udejanila ideja o ustanovitvi agencije, založbe in Gallusovega sklada. Od tedaj z ljubeznijo in strokovnostjo skrbimo za promocijo vrhunske, predvsem slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti doma in v svetu ter podpiramo mlade nadarjene umetnike.

Vsak začetek novega leta je priložnost za pogled v preteklost in prehojeno pot, predvsem pa za nove načrte, krepitev poslanstva in nov korak k uresničevanju vizije.

Vabim vse, ki ste radi z nami, da tudi v letošnjem letu sledite našim prizadevanjem. Z veseljem bomo prisluhnili vašim pobudam in predlogom, če kaj lahko skupaj naredimo za utrjevanje slovenske umetnosti v svetu.

Vse dobro,

Tomaž Bole