Od Gallusovega sklada do fundacije Ustanova Gallus |
Kratka zgodovina in poročilo o delovanju do leta 1997
Začetek projekta Gallus 2001 sega v leto 1987 z nastankom komornega zbora Slovenski madrigalisti. Osnovni namen in poslanstvo tako projekta Gallus 2001 kot zbora sta bila v zametku namenjena praznovanju 400-letnice smrti Jakoba Gallusa, zato je ob prvih korakih projekt nosil še ime Gallus 1991. Zamisel o ustanovitvi Gallusovega sklada se je porodila v letu 1989 in udejanila leta 1990 kot projekt Družbe Gallus Carniolus. Leta 1991 je sledilo preimenovanje projekta v “Gallus 2001”, ko je koncertna agencija prevzela festival Koncerti Groblje in tako ustvarila pogoje za koncertiranje mladih glasbenih talentov na uglednem in referenčnem festivalu.. V podporo promociji projekta sta nastali tradicionalni prireditvi festival Hommage á Gallus in Gala Gallusov ples, založba Gallus pa je z izdajanjem zbirke CD plošč “musica noster amor” še dodatno podpirala projekt.
Svoje pomembno mesto pa je tudi vse bolj začel dobivati Gallusov sklad, ki je ob pomoči sponzorjev omogočal mladim glasbenim talentom štipendije za študij v tujini, nakup instrumentov in referenčne koncerte z uglednimi glasbeniki, ki so jim kasneje omogočali hitrejši razvoj koncertne kariere. Začetna tiha želja, da bi projekt Gallus 2001 postal nacionalno in mednarodno pomemben projekt, se je počasi začela uresničevati. V letu 1992 je Gallusov sklad dobil svojega prvega predsednika, Slobodana Sibinčiča, direktorja Gospodarskega vestnika. Krog stalnih mecenov Gallusovega sklada se je začel širiti, odlična posledica tega pa je bila vse večja pomoč mladim glasbenim talentom in drugim projektom družbe Gallus Carniolus, ki jih je podpiral Gallusov sklad. Investicija v mlade glasbene talente je prinesla velike uspehe, nakup klarineta za Mateja Bekavca, ki danes sodi v sam vrh slovenske glasbene elite, nakup klavirja za Erika Šulerja, ki uspešno zaključuje študij na moskovskem konservatoriju Čajkovski, nakup harfe Horngacher za Mojco Zlobko, ki sedaj z njo uspešno koncertira po evropskih odrih, nakup akordeona za Primoža Parovela, ki prav tako uspešno študira in koncertira v Nemčiji, štipendija za violončelistko Evo Julijo Rečnik, ki je končala podiplomski študij v Parizu - in še bi lahko naštevali. Vsi omenjeni in še mnogi drugi so bili deležni podpore v obliki samostojnih koncertov v priznanih koncertnih dvoranah ali v okviru priznanih festivalov, koncerte je pogosto snemala televizija in jih večkrat predvaja v rednem programu. Gallusov sklad se je v letu 1996 preimenoval v Ustanovo Gallus in s svojimi osemnajstimi uglednimi ustanovitelji postal ne le samostojna ustanova, temveč ena zagotovo najpomembneša tovrstna organizacija na glasbenem področju pri nas. Leto 1996 je poleg dokončne ustanovitve ustanove prineslo vrsto uspehov mladim glasbenim umetnikom: s predstavitvijo kandidatov za varovance in varovancev na 5. Gallusovem plesu, na srečanjih članov Združenja Manager, za slovenske tajnice, na festivalu Vivat Gallus s koncertoma Anje Bukovec, ki je prejela štipendijo Tobačne Ljubljana in Betke Kotnik, ki je prejela nagradno štipendijo z Gallusovega plesa in jo je prispeval Brdo-Protokolarni servis, Anja Bukovec in Nataša Majer sta predstavljali sebe in ustanovo na RBMP, v sodelovanju s Simfoniki RTV Slovenija je ustanova organizirala koncert z Anjo German, Adriano Magdovski, Galom Faganelom in Anjo Bukovec. Z odlično odmevnostjo v javnosti so izvedli zaključni koncert festivala Vivat Gallus tudi Slovenski madrigalisti. Poslanstvo in namera projekta Gallus 2001 imata sedaj zagotovljene najboljše pogoje za svoj razvoj in dosego ciljev: · uveljaviti v svetu blagovno znamko Gallus kot slovensko blagovno znamko, ki je sinonim za kvaliteto, tradicijo in identiteto malega, a pomembnega naroda v združeni Evropi, · s podporo donatorjev in sponzorjev preko Ustanove Gallus zagotoviti mladim talentom kar najboljše študijske pogoje in jim pomagati pri razvoju koncertne kariere ter podpreti umetnike in umetniške projekte, ki svoje delovanje konkretno povezujejo s širšim evropskim in svetovnim kulturnim prostorom in imajo možnost mednarodne uveljavitve, · dostojno pripraviti 450-letnico Gallusovega rojstva kot dogodek, ki naj bo krona Gallusovega desetletja, · uveljaviti komorno glasbo kot temelj in vrh glasbenega dogajanja v Sloveniji, · vzgajati mlade in osveščati splošno občinstvo skozi različne oblike glasbenega izobraževanja in ob skrbno pripravljenem programu komornih in tudi simfoničnih koncertov, · obveščati in osveščati bralce tiskanih medijev, poslušalce radijskih programov in televizijske gledalce v sodelovanju s čimveč mediji, · izdajati na avdio in video medijih čimveč kvalitetnih posnetkov slovenskih skladateljev in glasbenikov in posredovati le te čimširše v svet.
|